PRIPOROČILA INVESTITORJEM ENOSTAVNIH OBJEKTOV IN DEL, KI SO V ZVEZI Z OBJEKTI IN PRIPADAJOČIMI ZEMLJIŠČI

Že od uveljavitve novega Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), ki je začel veljati 1.1.2003, je tukajšnje ministrstvo prejelo veliko vprašanj zlasti posameznikov, zainteresiranih kot investitorji gradenj, pa tudi občin, kam se uvršča določena vrsta objekta, ali med zahtevne, manj zahtevne ali enostavne objekte. Ta vprašanja so se pojavila zato, ker je s 3. členom ZGO-1, zaradi zagotavljanja temeljnih načel tega zakona, to je, da morajo biti objekti skladni s prostorskimi akti, zanesljivi in evidentirani, določeno, da se gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta, nadomestna gradnja in odstranitev objekta lahko začne na podlagi najmanj dokončnega gradbenega dovoljenja, določeno pa je tudi, da taka zahteva ne velja za enostavne objekte, če investitor pred začetkom gradnje pridobi lokacijsko informacijo, iz katere izhaja, da je takšna gradnja v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, in če je njegova velikost, način gradnje in rabe ter odmik od meje sosednjih zemljišč v skladu s predpisom iz drugega odstavka 8. člena tega zakona, torej v skladu z obravnavanim Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03 in 130/04, v nadaljevanju: Pravilnik o vrstah objektov).

Ker pa je iz veliko vprašanj izhajalo, da so tako določeni investitorji kot tudi občine zmotno menili, da se lahko določeni objekt, za katerega bi bile sicer izpolnjene zahteve glede njegove največja velikosti, načina gradnje in rabe ter odmika od meje sosednjih zemljišč, da bi se ga lahko štelo za enostavni objekt ter za katerega se je tudi pridobila lokacijska informacija, gradi na zemljišču, za katerega je bila izdana lokacijska informacija. Takšni investitorji in tudi občine so namreč spregledali ne samo dejstvo, da se z lokacijsko informacijo prav nič ne dovoljuje, saj izdana lokacijska informacija pomeni zgolj potrdilo iz uradne evidence občine, da za določeno območje, na kateri leži nepremičnina, v zvezi s katero se lokacijska informacija izdaja, veljajo določena namenska raba prostora in določeni lokacijski ter drugi pogoji, kot jih določajo občinski izvedbeni prostorski akti ter morebitni prostorski ukrepi, ki veljajo na takem območju, ampak tudi dejstvo, da morajo biti za takšen sicer enostavni objekt izpolnjeni tudi vsi v Pravilniku o vrstah objektov našteti pogoji in zahteve.

Ker pa pogojev in zahtev, ki morajo biti vsi po vrsti izpolnjeni, da se določeno vrsto enostavnega objekta lahko gradi brez gradbenega dovoljenja, v Pravilniku o vrstah objektov iz razlogov, ki jih terjajo nomotehnična pravila vsakega predpisa, ni bilo mogoče predstaviti na enem mestu, so tako ti pogoji in zahteve za različne vrste enostavnih objektov porazdeljeni v več členov. Zato je namen teh priporočil, da se zainteresiranim za gradnjo enostavnega objekta omogoči, da na enem mestu preverijo, ali so vsi takšni pogoji in zahteve za točno določeno oziroma nameravano vrsto enostavnega objekta izpolnjeni in da tudi ugotovijo, če takšni pogoji in zahteve niso izpolnjeni, da bodisi odstopijo od investitorske namere ali pa da pred začetkom gradnje takšnega sicer enostavnega objekta pridobijo gradbeno dovoljenje, seveda če je za njegovo izdajo podlaga v ustreznem izvedbenem prostorskem aktu

Za uspešno delo s temi priporočili zainteresiranim investitorjem enostavnih objektov tudi priporočamo, da si preberejo navodila in opozorila v zvezi z njihovo uporabo.

Kolikor določenega investitorja zanimajo še druga vprašanja, ki se nanašajo ne samo na enostavne objekte, ampak tudi na vse druge objekte in pogoje za njihovo gradnjo in uporabo, pa se lahko s takimi vprašanji in seveda tudi odgovori nanje seznani tako, da vpogleda v zbirko odgovorov na najpogosteje postavljena vprašanja, ki so se pojavila po uveljavitvi novih predpisov s področja urejanja prostora in graditve objektov.